Danes med Bohinjem in morjem ne vidimo ravno velike povezave. To ni čisto upravičeno, saj je bohinjsko kotlino v kenozoiku preplavljalo morje. Kasneje, v obdobju ledenih dob, je bil Bohinj prekrit z ledeniki, ki so se premikali in pri tem oblikovali tako kotlino, kot jo vidimo še danes. Ledeniki so v kotlini pustili precej sledi, najlepša pa je nedvomno Bohinjsko jezero. Arheologi predvidevajo, da je bil Bohinj poseljen že v železni dobi, v 7. stoletju pred našim štetjem. Kot pove ime dobe, so se takratni prebivalci ukvarjali s pridobivanjem železa; kasneje so z železom tudi trgovali. V 7. stoletju našega štetja naj bi v Bohinj prišli Slovani. Danes se v Bohinj največkrat pripeljemo skozi Sotesko. Včasih (pred 16. stoletjem) pa sta v Bohinj in iz Bohinja vodili poti čez Pokljuko in čez Bačo, saj je bila Soteska takrat neprehodna. Ni bilo niti ceste niti železnice. Konec 19. stoletja (po mogočnih 250 letih), ko je bohinjsko železarstvo povozil čas in so železarski obrat preselili na Jesenice, se je večji del Bohinjcev začel ukvarjati s kmetijstvom in gozdarstvom. Najpomembnejša veja bohinjskega kmetijstva je bila živinoreja s sirarstvom.
Leta 1906 je v Bohinj pripeljal prvi vlak. To je bil za bohinjsko gospodarstvo pomemben dogodek, saj se je takrat začel razvijati turizem.

Top ogledi

Ponudniki malic - klikni

Nagradne igre - klikni

TOP 10 - klikni

Uporabi zemljevide kot navigacijo - klikni

Največkrat obiskano - klikni