Občina Železniki leži v zgornjem delu Selške doline in meri 165 km2, na katerih v 29 naseljih živi skoraj 7.000 prebivalcev. Že leta 973 se ti kraji omenjajo v posebni listini, s katero je nemški cesar 30. junija tega leta podelili zemljo v Selški dolini v last freisinskim škofom. Zato si je občina za občinski praznik izbrala prav ta datum, torej 30 junij. Obenem je to tudi praznik spomina na pomembne može, ki so s svojim kulturnim, gospodarskim in političnim udejstvovanjem dali pomemben pečat občini. Kdo ne bi vedel za znamenitega slikarja Ivana Groharja iz Sorice, pa duhovnika, publicista, prevajalca in jezikoslovca Jakoba Šolarja z Rudnega, profesorja in akademika Franceta Koblarja iz Železnikov. S krajem Selca je tesno povezan pomemben predvojni politik in borec za izboljšanje kmečkega položaja, J.E. Krek. V Železnikih pa je bil rojen tudi znani humoristični pisatelj Janko Mlakar. Ponosni so tudi na Nika Žumra, ki ima največ zaslug za ustanovitev kovinske industrije. Središče občine je mesto Železniki, ki se je že leta 1340 začelo razvijati kot železarsko središče doline. Manufakturno-železarska industrija, ki so jo omogočile velike zaloge železove rude po okoliških hribih, bogate zaloge lesa ter reka Sora kot pogonska sila, je dajala utrip mestu vse do leta 1902, ko je predvsem zaradi nekonkurenčnosti železarstvo propadlo. Danes nas na nekdanje železarsko življenje v mestu spominjajo mogočne eno ali dvonadstropne hiše z zamreženimi okni in kovanimi polkni. Najstarejši stavbi sta Plnada in Plavčeva hiša, kjer je tudi muzej s krajevno muzejsko zbirko in maketnim prikazom nekdanjih železarskih obratov ter turistična poslovalnica. Največja značilnost Železnikov pa je vsekakor ohranjen plavž za taljenje železove rude, ki je kot edinstven v Evropi te vrste in je zavarovan kot tehniški spomenik. Danes so Železniki več kot dva kilometra dolgo mesto z razvito elektro in kovinskopredelovalno industrijo (Niko, Domel, Tehtnica) ter lesno industrijo (Alples), ki dajejo kruh tudi številnim prebivalcem okoliških vasi. Vse bolj se v občini uveljavlja tudi obrt, ki prav tako daje pomemben pečat gospodarski razvitosti občine in razmeroma majhni brezposelnosti. S kmetijsko dejavnostjo se v občini ukvarja malo kmetov. Najboljše možnosti za kmetovanje so v ravninskem delu Dolenje vasi, Selc in Studena, medtem ko se kmetje po okoliških vaseh zaradi skope zemlje in težjega obdelovanja vedno bolj zatekajo k dopolnilnim dejavnostim, kot so kmečki turizem, kmetije odprtih vrat, ...Nastanitvenih turističnih kapacitet je v občini sicer malo, z odpiranjem apartmajev pa so že začeli v Sorici in Davči, kamor poleg smučarjev s Črnega Vrha in Soriške planine radi prihajajo naravnih lepot in kmečke idile željni turisti skozi celo leto. V prenovljeni rojstni hiši Ivana Groharja pa sta poleg njegove spominske sobe, galerije in etnografske zbirke še likovna in glasbena delavnica pod vodstvom Mira Kačarja. Sprehajalci pa še posebej radi zavijejo v najbolj sončno vas Dražgoše, ki se razteza pod obronki Jelovice. Zlasti se tja zgrnejo množice pohodnikov v začetku januarja ob spominski slovesnosti na tragične dogodke iz druge svetovne vojne. Z roba Dražgoške gore se ob lepem vremenu spuščajo jadralni padalci in zmajarji. Nad vsem pa kraljuje 1666 m visoki Ratitovec, ki s svojo lahko pristopnostjo iz številnih smeri privablja množice planincev, ki se z vrha naužijejo čudovitega razgleda proti Škofjeloškemu hribovju ter vse do Julijskih in Kamniških Alp. Lahko se pohvalijo še s plavalnim bazenom in večnamensko športno dvorano v Železnikih, ki daje občini možnost prirejanja večjih kulturnih in športnih prireditev. Obiskovalcem občine bo najbolj drag spomin čudovita čipka, ki je poznana že izven naših meja, in ročno izdelan dražgoški kruhek.

Top ogledi

Ponudniki malic - klikni

Nagradne igre - klikni

TOP 10 - klikni

Uporabi zemljevide kot navigacijo - klikni

Največkrat obiskano - klikni