Sredi hribovja, v zgornjem delu Poljanske Sore, je kotlinica, v kateri  ležijo Žiri. To je prav na stičišču treh slovenskih pokrajin: Gorenjske, Primorske in Notranjske. Po Poljanski dolini nas do gorenjske Škofje Loke loči 30 kilometrov, 15 kilometrov ceste čez hrib nas loči do primorske Idrije. Do Logatca ali Vrhnike je 22 kilometrov, tu pa sta že železnica in avtocesta. Žiri ležijo na nadmorski višini 487 metrov, imajo približno 4980 prebivalcev, v občino spada 18 naselij. Danes urbanizirano mestno naselje je nastalo z zraščanjem Starih Žirov, Stare in Nove vasi ter Dobračeve. Po okoliških hribih so raztresene vasi in zaselki. Kotlino obkroža venec hribov: na vzhodu greben Žirovskega vrha, na jugu Goropeški grič, na zahodu najvišji, 987 metrov visoki Mrzli vrh. V žirovsko kotlino se stekata dve dolini, z juga So(v)rina in Račevska z jugovzhoda. Nad Tabrom, najstarejšim delom Žirov, je hrib Žirk. Po ljudski legendi v Žirku prebiva hudobni zmaj Lintvern. Lahko ga slišimo, kako pije vodo iz podzemeljskega jezera in čaka, da bo potres naredil luknjo, skozi katero bo prišel na plan in zalil dolino ter požrl vse lepe deklice. Tako se bo zmaj maščeval nad tistimi, ki so ga priklenili v črni podzemni svet. Po najpogostejši in najverjetnejši razlagi krajevno ime Žiri izhaja iz imena plodu bukve – žira. V preteklosti naj bi bila žirovska okolica prepolna bukovih gozdov. Podložniki freisinških škofov so v teh gozdovih pasli prašiče in zato plačevali posebno dajatev žirnino. Najstarejši dokaz življenja na Žirovskem se skriva nekaj kilometrov po Sori navzgor. V smeri proti Logatcu so v pečinah nad reko Matjaževe kamre. Po arheoloških najdbah sodeč, naj bi se v teh kamrah ali jamah zadrževal neandertalec. Najdišče sega 50 000 let nazaj v staro kameno dobo in je najstarejše arheološko najdišče na Gorenjskem. V dobi Rimljanov je po Poljanski dolini in skozi Žiri peljala rimska cesta proti Ogleju in  Notranjski. Na Žirku so še vidni ostanki rimskega zidu in poti. Prvotno naselje Žiri je bilo na levem bregu Sore, danes stare Žiri, pod najstarejšim naseljem Tabor. Prva pisna omemba kraja sega v leto 1291. Žirovsko območje je takrat spadalo pod gospostvo freisinških škofov s središčem v Škofji Loki. Konec 13. in v začetku 14. stol. je bilo območje kolonizirano in organizirano v žirovsko župo. Loškemu gospostvu je žirovsko ozemlje pripadalo 800 let. V 19. stoletju se je v Žireh razmahnilo čevljarstvo in klekljanje. Poleg kmetijstva sta bili to najpomembnejši dejavnosti, ki sta zaznamovali žirovsko identiteto. Žiri so že od nekdaj kraj ob meji. Po hribih zahodno od žirovske kotline poteka izrazita naravna meja, razvodnica med Jadranskim in Črnim morjem. V preteklosti je ta naravna meja botrovala tudi različnim upravnim mejam. V obdobju med obema svetovnima vojnama je tu potekala državna meja med kraljevinama Jugoslavijo in Italijo. Žiri so bile pomemben obmejni kraj. Po 2. svetovni vojni se je v kraju začela razvijati industrija. Iz čevljarskih zadrug je nastala tovarna čevljev Alpina, ki je z izdelavo športnih čevljev ponesla ime Žirov v svet. Številna uspešna podjetja in samostojni podjetniki v lesni, kovinski in storitvenih panogah dajejo kraju močan gospodarski utrip. Kmetijstvo je postalo pretežno dopolnilna dejavnost.

Žiri se ponašajo s številnimi pomembnimi osebnostmi v slovenskem, evropskem in svetovnem merilu. Vseh ni mogoče našteti, kaj šele vsakega od njih posebej predstavljati. Tu so doma akademski slikarji (Maksim Sedej, Franjo Kopač, Tomaž Kržišnik), slikarji samorastniki, ki so v svoji zvrsti pravi svetovni fenomen (Janez in Pavel Sedej, Jože Peternelj – Mausar, Konrad Peternel – Slovenec, Ivan Gluhodedov), akademiki, pisatelji, skladatelj Anton Jobst. Tem se pridružujejo mnogi mladi ustvarjalci.

Top ogledi

Ponudniki malic - klikni

Nagradne igre - klikni

TOP 10 - klikni

Uporabi zemljevide kot navigacijo - klikni

Največkrat obiskano - klikni